VIETNAM

URADNO IME: Cong Hoa Xa Hoi Chu Nghia Viet Nam (socialistična republika Vietnam)

DRŽAVNA UREDITEV: socialistična republika

POVRŠINA: 331.041 km2

ŠTEVILO PREBIVALCEV (2004): 81.839.000

GLAVNO MESTO: Hanoi (Ha Noi)

DENARNA ENOTA: dong (VDN)

URADNI JEZIK: vietnamski

BDP(2004): 45.210 mil. USD, 552USD/preb

PODATKI O VIZUMU: za slovenske državljane je potreben vizum

ČASOVNI PAS: UTC+7

VREMENSKI PODATKI: monsunsko podnebje

LEGA IN POVRŠJE: Vietnam leži v jv. Aziji, na vzhodnem robu Indokitajskega polotoka. Sestavljen je iz treh različnih delov, Tonkinškega nižavja na severu, Anamskega višavja v srednjem delu ter nižavja ob ustju Mekonga.

PODNEBJE: Na S monsunsko, na J vlažno tropsko. Deževna doba na severu (od maja do septembra) in na jugu (od maja do novembra), sušna doba (od oktobra do aprila). Od avgusta do novembra so pogosti tajfuni SEVER; mrzlo obdobje (november-april), s povprečnimi temperaturami 16C, pogostim deževjem. V vročem času (maj-oktober), s povprečno temperaturo 30C. CENTRALNI DEL; deževno obdobje (september-december) JUŽNI DEL; konstantne temperature skozi vse leto okoli 25-30C, susno obdobje (november-april) in deževno obdobje (maj-oktober) Povprečna vlažnost je 84%

DRŽAVNA UREDITEV: Vietnam je socialistična republika, ki temelji na filozofiji marksizma in leninizma in mislimi Ho Chi Minha (neodvisnost, svoboda in sreča)

ZGODOVINA:

STAREJŠA ZGODOVINA

• Najstarejši človeški sledovi, okriti v Vietnamu, segajo kakih 500.000 let nazaj (leta 1965 so v votlini na območju doline Tan Van odkrili ostanke antropoida

• Danes domnevajo, da so Vietnamci nastali z mešanjem ras. Prevladuje mongolska rasa, s katero so se pomešali prvotni prebivalci malajsko-indonezijskega porekla

• Po starih kitajskih zgodovinskih virih naj bi Vietnamci prvotno živeli ob reki Jangce in se kasneje naselili na današnje območje – vse to je pustilo močna kitajska znamnja, ki so opazna še danes

• Okoli 200 let pred našim štetjem je kitajski vojaški poveljnik Zhao Tuo (Trieu Da), na S današnjega Vietnama (delta Rdeče reke) in na J Kitajske ustanovil državo NAM VIET

• Leta 111 pred našim štetjem jo je osvojila Kitajska – dinastija HAN in ji vladala vse do 939 leta

• Sprva se je imenovala JIAO ZHI, po letu 679 pa AN NAM (pomirjeni jug)

• Iz tega obdobja izvira zelo velik vpliv kitajske kulture

• V 2. stoletju je v osrednjem delu današnjega Vietnama nastala država malajskih ČAMPOV, v delti Mekonga pa močna KHMERSKA DRŽAVA

• V 7 stoletju je prišla pod khmersko državo CHENLA

• Leta 939 so Kitajci zapustili An Nam in nastala je samostojna vietnamska država DAI CO VIET (velika država Viet), centralizirana fevdalna monarhija.

• Neodvisnost je ohranila skoraj 900 let, le kratko obdobje je bila pod kitajsko oblastjo(1407-1427)

• Od leta 1009 – 1225 ji je vladala rodbina LY. Z močno vojsko je uspela ubraniti državo pred napadi Kitajske, khmerske države in Čampe

• Leta 1225-1400 ji je sledila rodbina TRAN. Odbila je več mongolskih vdorov in bila neprestano v vojni s Čampi. (v 13. stoletju je mogočni Kublaj Kan poizkušal osvojiti Vietnam s 500.000 vojaki, a po 20 letih hudega boja so Vietnamci na čelu z Tran Hung Dajem premagali do tedaj nepremagljive Mongole)

• Po kratki Kitajski oblasti (1407-1427) je prišla na prestol rodbina LE (1427-1788). Kralj LE THANG TONG je leta 1471 osvojil državo ČAMPA, med vladavino njegovih šibkih naslednikov pa je izbruhnila dolgotrajna vojna med rodbinami TRINH s severa in NGUYEN z juga

• Zaradi teh vojn so se začeli v začetku 17. stoletja Vietnamci na veliko preseljevati na Jug (skoraj 200 let trajajoči pohod na jug)

• To je uničilo državo Čampa in izrinilo Khmere iz južnega Vietnama, pridobljena ozemlja pa si je prilastila rodbina NGUYEN (prestolnica v Hue)

• Od leta 1620-1772 je vsej državi formalno vladal kralj iz rodbine LE, dejansko pa je bila razdeljena na južni del – pod vladavino rodbine NGUYEN in severni del, pod oblastjo rodbine TRINH (Hanoi)

• Šele po 30 let trajajoči državljanski vojni (1772-1802) je NGUYEN uspel zadržati oba dela in se leta 1802 okronal za vladarja države Vietnam

• Njegovi nasledniki so ostali na prestolu vse do leta 1945, vendar so imeli od sredine 19. stoletja le malo oblasti

KOLONIALNO OBDOBJE

• V 16. stoletju so prišli prvi francoski katoliški misionarji

• Vietnam je bila prva dežela v Indokini, za katere je Francija pokazala interes, predvsem iz treh razlogov: ni bil pod močnim vplivom kake kolonialne sile, tradicija francoskega misionarstva, strateški položaj – bližina Kitajske, ter po dokončni izgubi Indije v bojih z Angleži se je v naslednjem stoletju osredotočila na Indokino.

• Leta 1857 so Francozi izvedli invazijo na Vietnam in tam vzpostavili nekaj oporišč

• Leta 1858 pa je Francija na J Vietnama začela ustanavljati svoj kolonialni imperij, napadla je mesto, kjer je danes Danang, zasedla Saigon.

• Osvajanje je trajalo 40 let in leta 1894 je bila Indokina v lasti Francozev.

• Leta 1861 so osvojili Saigon, do leta 1867 ves južni Vietnam in do leta 1883 tudi severni Vietnam

• Leta 1887 so ustanovili Indokitajsko unijo, ki je obsegala Kočinčino - kolonija (južni del Vietnama), Anam – protektorat , ki je obdržal domačo oblast (srednji del), Tonkin (severni del), Kambodžo in Laos pa so prav tako postali protektorati

• Po razdelitvi Vietnama so cesarju vzeli vso formalno avtoriteto in jo podelili generalnemu guvernerju, ki je vladal v imenu cesarja

• Na področje so se začeli naseljevati francoski državljani. Začeli so investirati v kolonije, da so si opomogle in tako sta se proizvodnja kavčuka in rudarstvo naglo razširila

• Leta 1930 je Ho Chi Minh ustanovil Komunistično partijo Indokine, ki se je leta 1941 preoblikovala v Fronto za osamosvojitev Vietnama (Viet Minh)

• Od leta 1941-1945 je bil Vietnam pod japonsko zasedbo

• Komunisti so premagali Francoze, saj so bili ti preveč okupirani z 2. svetovno vojno

• Po japosnki kapitulaciji leta 1945 je VietMinh zasedel obsežna območja severnega Vietnama, 02.09.1945 je odstavil cesarja Bao Daija in razglasil DEMOKRATIČNO REPUBLIKO VIETNAM (tudi S del), s predsednikom HO CHI MINHOM (1945-1969), ki se je zavzemal za izgon Francozev, neodvisnost in vladavino delavcev, kmetov in vojakov

• Bao Dai je bil zadnji vietnamski cesar (od leta 1926-1945). Po strmoglavljenju njegove vlade je do smrti, pri 84 letih (1997) živel v izgnanstvu v Parizu.

PRVA VIETNAMSKA VOJNA (1946-1954) IN DELITEV VIETNAMA

• Francozi se niso predal iin so hoteli imeti ozemlje nazaj, tako so se boji kmalu po koncu 2. svetovne vojne spet začeli in trajali vse do 07.05.1954, ko so Vietnamci dokončno porazili Francoze in ostali samostojna država

• Ob koncu leta 1945 so v Vietnam začele prihajati francoske čete. Nad večjim delom države so vzpostavile francosko upravo

• Po ustanovitvi začasne vlade KOČINČINE (junija 1946) in francoskega bombardiranja Hanoia (19.12.1946), se je začela 1. VIETNAMSKA VOJNA

• Med bombardiranjem Hanoia je bilo ubitih več tisoč civilistov

• Sredi leta 1949 so Francozi ustanovili državo VIETNAM (tudi J del), vodil jo je odstavljeni cesar BAO DAI (HO je bil skrit v džungli)

• Francija in druge države so podpirale J Vietnam, komunistične držav(SZ, Kitajska..) pa so se postavile na stran S Vietnama

• Francoske enote so se morale že leta 1950 umakniti iz večjega dela S Vietnama, v bitki pri Dien Bien Phuju (1954) pa so doživele popoln poraz- tujska legija, katere namen je bil zaščita francoskih kolonij. Francosi so najprej zasedli to gorsko mestece, vendar so jih Vijetnamci ujeli v obroč. Na koncu so se morali Francozi pod težo težkega topništva ne le vdati, marveč povsem kapitulirati

• 21.07.1954 so predstavniki velesil, S in J Vietnama, Laosa in Kambodže v Ženevi podpisale Ženevsko konvencijo - premirje in Vietnam začasno razdelile po 17. vzporedniku na dva dela (južni Vietnam - Republika Vietnam in severni Vietnam – Demokratična republika -DRVN)

• politika Severnega Vietnama je bil komunizem, zato je tudi veliko število Katoličanov zbežalo iz severnega dela v južni del. V večini je bil razlog za to politika, zbežalo pa je približno 1 milijon ljudi, kar je skoraj 10% takratnega prebivalstva severnega Vietnama

• v prvih letih samostojnosti se je DRVN stežka prebijala, saj je bilo malo obdelovalnih površin, te so bile večinoima na južnem delu (delta Mekong), v takratnem južnem Vietnamu. Zato so med leti 1953-1956 sledile agrarne reforme, ki so nekako pripomogle k nahranitvi prebivalstva

• 26.10.1955 so razgasili REPUBLIKO VIETNAM (J Vietnam), za njen nastanek pa so najbolj zaslužne ZDA z njihovo izdatno vojaško, politično in ekonomsko pomočjo. Prvi predsednik je bil DIEM – lutka ameriške vlade, borec proti komunizmu in tako tudi proti severenmu Vietnamu in voditelju Ho Chi MInhu

• leta 1957 se je komunistična partija (s Ho Chi Minhom) odločila za vojno proti južnemu Vietnamu, ne glede na ogromno ceno tega. Seveda so v tej različici hladne vojne imeli zaveznike v SZ in Kitajski, bojevali pa so se proti ZDA in njihovim zaveznikom, južnim Vietnamcem s predsednikom NGO DINH DIEMU

• Diem je za pomoč zaprosil ZDA, ki so leta 1957 priskočile na pompč, iz začele s protinapadi. Ta letnica velja tudi za začetek ameriško-vietnamske vojne

• leta 1960 so se uporniki povezali v Narodno fronto za osvoboditev J Vietnama (FNL), pod vodstvom komunistične partije

• Leta 1963, generali ubijejo Diema – oblast prevzame vojska

• FNL je do konca leta 1964 zasedla že okoli 75% J Vietnama
  

DRUGA VIETNAMSKA VOJNA (1965-1975)

• ZDA so sprva v J Vietnam pošiljale le vojaške svetovalce, z namenom, da bi se zoperstavili komunističnim silam Kitajske, Severne Koreje in SZ, vendar so se vse bolj zapletale v vojno. Bale so se, da bi se komunizem razširil še na ostale sosednje države.

• Leta 1964 je severno Vietnamski torpedni čoln napadel ameriško ladjo v Tonkinškem zalivu, ZDA so incident izkoristile za začetek neposrednih akcij proti S Vietnamu

• Ameriški vojaki se izkrcajo v Dananghu - marinci

• Ameriški predsednik Johnson je februarja 1965 ukazal letalske napade na S Vietnam, s tem se je začela 2. VIETNAMSKA VOJNA

• Vse bolj sta bili v vojno vključeni tudi Laos in Kambodža, zaradi poti, po kateri so Vietkongovci napadali južni Vietnam

• Ob njenem vrhuncu leta 1969 se je na strani J Vietnama poleg 600.000 domačih vojakov, bojevalo še okoloi 500.000 ameriških vojakov, ter 69.000 vojakov iz Avstralije, Nove Zelandije, Filipinov, J Koreje in Tajske

• Vojna se je razširila tudi na Laos in Kambodžo

• vse bolj očitno pa je postajalo, da ZDA kljub premoči v tehniki ne morejo streti

osvobodilnega odpora, ki ga je podpirala večina prebivalstva

• V Vietnam pride 44.000 specialnih komandosov, toda vse to Američanom ni prineslo uspeha zaradi oddaljenosti od doma, izredno težkega terena, nepripravljenosti na klimatske razmere, številčnosti odpora..

• Aprila leta 1970 so južnovietnamske in ameriške čete zasedle Kambodžo, da bi presekale oskrbovalne poti FNL

• Marca 1972 se je začela velika sevenovietnamska ofenziva, ki ni povsem uspela, a je pripeljala do mirovnih pogajanj in podpisa sporazuma o premirju med S in J Vietnamom, ZDA in FNL v Parizu, 27.01.1973

• Do marca 1973 so Vietnam zapustile vse ameriške enote, medtem, ko so ameriški svetovalci ostali.

• Severnovietnamske sile so postopoma prodirale proti J, vse do kapitulacije J Vietnama 30.04.1975, ko je Saigon, prestolnica takrat še južnega Vietnama padla v roke Severno-Vietnamski vojski

• Malo pred zasedbo Saigona so Vietkongovci napadli tudi Ameriško ambasado v Saigonu kar je močno omajalo ameriško zaupanje v njihovo varnost. Res, da so vseh 13 Vietkongovcev pobili vendar pa so dokazali, da ni kraja v Vietnamu, ki bi bil obvarovan pred napadi. Pred končnim zavzetjem Saigona (danes Ho Chi Minh City), so vojaki in uradniki s helikopterjem bežali iz države skupaj z družinami. V ambasado pa so poskušali priti obupani Saigonci, ki so upali, da jih bodo Američani prepeljali v drugo državo, kjer bi bili varni.

• V vojni je umrlo okoli 58.000 Američanov, 200.000 padlih na južni strani in 1 milijon na severni. Pri tem je bilo ubitih še 4 milijone civilistov, večinoma kot posledica ameriškega bombardiranja

• Na Vietnam je ZDA odvrgla 4 x toliko bomb, kot so jih odvrgli britanski in ameriški bombniki na Nemčijo v 2. svetovni vojni

ZDRUŽENI VIETNAM

• 02.07.1976 so v Hanoiu razglasili združitev obeh delov Vietnama v SOCIALISTIČNO REPUBLIKO VIETNAM

• uvedba trde socialistične ureditve je na J povzročila hud odpor prebivalstva, okoli 1 milijon ljudi je zbežalo z Vietnama – t.i. »ljudje v čolnih «, odprli so številna taborišča za »prevzgojo«

• konec leta 1978 je Vietnam zasedel Kambodžo in strmoglavil komunistični režim Rdečih Khmerov, zato je prišlo do pretrganja tesnih stikov s Kitajsko in leta 1979 celo do krajše vojne

• odtlej se je Vietnam tesno navezal na Sovjetsko zvezo

• izdatna sovjetska gospodarska in vojaška pomoč je le malo ublažila hudo krizo socialističnega gospodarstva, ta se je po razpadu SZ še poglobila

• velike težave so vietnamsko vodstvo prisilile, da so normalizirali stike s Kitajsko (1991) in ZDA (1992)

• junija 1992 so iz taborišč izpustili vse privržence nekdanjega južnovietnamskega režima, to je bi eden od pogojev ZDA, da bi odpravile dolgoletno gospodarsko zaporo

• nova ustava, ki je začela veljati 15.04.1992 je utrdila politični monopol Komunistične partije Vietnama, omogočila pa je prosto liberalizacijo gospodarstva

Vietnam je država, kije svojo prepoznavnost v svetu drago plačala, Vojne so povsem opustošile ta del Azije in nerazvitost je vidna še danes. Vietnam je po 2. svetovni vojni padel pod oblastniške težnje Francije, in ko se je uspel osvoboditi (vsaj navidezno), je na vrsti že čakala nova, še večja sila – ZDA. Izkupiček teh vojn pa je grozljiv. Milijoni mrtvih, brutalnost ubojev, uničenje rastlinja (uporaba kemičnih in bioloških sredstev),...mine, ki jih je v Vietnamu še veliko, ter uničeno gospodarstvo in kmetijstvo, ki bo imelo posledice še nekaj generacij.

Vojna se je odvijala v džunglah južnega Vietnama in na nebu nad severnim Vietnamom. Vietnamska vojna je bila prva sodobna vojna, v kateri je ena stran (Vietminh, kasneje Vietkong) izvajala izključno gverilsko bojevanje. Tako ni bilo ustaljene frontne črte. Gverilce je bilo težko najti v džungli, saj so bili dobro opremljeni in imeli zelo razširjeno mrežo tunelov, v katero so se lahko skrili. Zaradi tega, so Američani razvili koncept zračne konjenice, uporabljali so tudi razne bojne strupe in agense za uničevanje džungle.

Bila je prva vojna, v kateri je ena stran (ZDA) zmagala v vseh bitkah, vendar izgubila vojno.

Verjetno si večina ameriških prebivalcev in seveda takratnih voditeljev želi, da ZDA ne bi nikoli vstopile v Vietnamsko vojno. Ne samo, da so osramotile sebe in priznale premoč komunističnega severnega Vietnama, življenje je izgubilo ogromno tako ameriških, kot vietnamskih vojakov in civilistov.

ZDA so občutile tudi notranje posledice. Ameriški državljani so prvič prostestirali v tako množičnem številu proti vojni in vodenju države nasploh. Življenski primer, kako nesmiselne so vojne.

GOSPODARSTVO: Čeprav večino naložb vlagajo v razvoj industrije in infrastrukture, ostaja kmetijstvo še vedno najpomembnejša gospodarska panoga (57% vse deloven sile se ukvarja s kmetijstvom)

KMETIJSTVO: Kmetijstvo najpomembnejša gospodarska panoga (57% vse deloven sile se ukvarja s kmetijstvom)

RIBIŠTVO: Je zelo pomembno za izvoz (12% prihodka) in prehrano prebivalstva .

RUDARSTVO IN ENERGETIKA:

• Vietnam ima na S okoli 20 milijard zalog črnega premoga in lignita (kopljejo ga v okolici Thai Nguyena in Hong Gaija)

• Ima še nahajališča železove rude, boksita (Dalat), svinca in cinka, kalcijevega fosfata, zlata in dragih kamnov

• Od leta 1986 pridobivajo nafto in zemeljski plin vzhodno od delti Mekonga, v Južnokitajskem morju

• Večino nafte izvozijo nepredelane, ker nimajo domače rafinerije

• 79% električne energije dobivajo v HE (največja je ob Črni reki), drugo v TE na premog, nafto in zemeljski plin

• Šele leta 1994 so s 1.500 km dolgim daljnovodom povezali S in J države

INDUSTRIJA:

• Iz kolonialnega obdobja je Vietnam podedoval le skromno cementno in tekstilno industrijo

• Po osamosvojitvi leta 1954 je J Vietnam razvil nekaj tekstilne industrije – izdelava blaga, S Vietnam pa je po vzoru SZ gradil predvsem težko industrijo. Ta je bila med ameriskimi bombnimi napadi večinoma uničena

• V okviru programa prenove so s tujim kapitalom razvili predvsem predelovalno industrijo za domači trg in med leti 1993-1996 dosegli 14% rast industrijske proizvodnje

• Glavne industrijske panoge so tekstilna, kemična (umetna gnojila, plastične mase), živilska, elektrotehnična in elektronska (izdelovanje sestavnih delov in montaža za Hitachi, Daewoo, Phillips..) ter kovinska industrija (sestavljanje tujih znamk avtobomilov)

• Pomembne so še cementna, usnjarska in obutvena, lesna in papirna ter tobačna industrija

• Najpomembnejša industrijska središča so Ho Chi Minh s tretjino vseh industrijskih zmogljivosti in polovico neposrednih tujih naložb

• Drugo industrijsko območje je Hanoi in okolica. Tam prevladuje težka industrija, temelječa na domačih surovinah (strojna, kemična, umetnih gnojil, cementna, ladjedelništvo)

• Izvoz - Riž (2 izvozniki riža na svetu), premog (Halong Bay), kavčuk, morski sadeži, tekstil (sami prideljuejo bombaž), kava

• Investitorji: J Koreja, Japonska, Kitajska, ZDA

• Uvoz predvsem iz: Kitajske, Sngapurja, Taiwana, Japonske, J Korje, Tajske

TURIZEM:

• Država zelo spodbuja turizem kot vir deviz, vendar razvoj te panoge ovira slaba infrastruktura

• 1,6 milijona tujih turistov na leto

PROMET:

CESTNI PROMET

• Cest je 222.179 kilometorv, od tega 42.167 kilometov asfaltiranih (19%)

• Uresničujejo obsežne načrte izboljšanja cestnih povezav, gradijo novo hitro cesto Hanoi – Saigon (1.880 km)

ŽELEZNIŠKI PROMET

• Železniških prog je 2.605 kilometorv

• Zelo so potrebne posodobitve, skupaj z glavno progro Hanoi-Saigon (1.726km)

• Železniški povezavi s Kitajsko sta ponovno odprti od leta 1996 (Hanoi – Nanning, Hanoi – Kunming)

LADIJSKI PROMET

• Trgovsko ladjevje ima 604 ladje

• Glavna pristanišča so Haiphong, Ho Chi Minh in Da Nang

LETALSKI PROMET

• 13 letališč z rednim potniškim prometom, od tega 2 mednarodna letališča (Hanoi in Saigon)

• Nacionalni prevoznik je Vietnam Airlines

na vrh

Turistična agencija Odpelji.se
opis Vietnam

www.odpelji.se